Najpogostejši vzroki za občutek cmoka v grlu so stres, tesnoba, vnetje žrela, prehlad ali zaužitje velikega koščka hrane. Če težava traja dlje ali se pogosto pojavlja, je možno tudi, da gre za težave povezane z refluksom želodčne kisline. Redkeje so vzrok tudi sluznične spremembe v grlu, žrelu ali požiralniku, ki jih je potrebno opredeliti.

Večina nosnih krvavitev k sreči ni resnih in so posledica poškodbe manjših žilic v spodnjem delu nosnega pretina, kjer je sluznica tanka in izpostavljena različnim neugodnim dejavnikom. Ker so te krvavitve še zlasti pogoste v zimskem času oz. med kurilno sezono, poskrbimo za vlaženje bivalnih prostorov. Pomagamo si lahko tudi z nanašanjem različnih gelov na vodni ali oljni osnovi, ki so dostopni v lekarnah brez recepta. Izogibati se moramo ročnemu odstranjevanju zasušenih oblog iz nosu. V kolikor pri tem nismo uspešni, lahko pomaga otorinolaringolog, ki bo razširjene žilice zaprl s pomočjo blage kisline ali toplote (elektrokavterizacija). Nobeden od teh posegov ni boleč ob ustrezni pripravi.

Vzrokov za glavobol je veliko. Bolečina povezana z vnetjem obnosnih votlin (sinusov) je prisotna v področju obraza in se poslabša ob napenjanju ali priklanjanju. Praviloma jo spremlja vnetno dogajanje v nosu s poslabšanjem prehodnosti z ali brez izcedka. V kolikor otorinolaringolog med pregledom postavi sum, da je bolečina takšnega tipa, se ponavadi odloči za endoskopijo nosu ali CT diagnostiko.

Poleg tega, da nosno dihanje zagotavlja zadosti globok vdih, nos vdihan zrak segreje, očisti in navlaži. Omogoča tudi zračenje srednjih ušes in s tem nemoteno delovanje - prenos zvoka do notranjega ušesa. Otroci, ki ne dihajo skozi nos, imajo pri govoru nazalen prizvok (nosljanje), med spanjem smrčijo, lahko pa v spanju zaradi odprtih ust prihaja tudi do daljših premorov med dihanjem (apneje). Dihanje skozi nos je še posebej pomembno v zgodnjem otroštvu, ko obrazni skelet hitro raste. Če v tem obdobju otrok pretežno diha skozi usta, se zgornja čeljust nepravilno razvija, pojavijo se lahko tudi motnje ugriza. Zaradi vsega navedenega je potrebno čimprej poskrbeti za nemoteno dihanje skozi nos.

Smrčanje je neprijeten zvočni fenomen, ki se pojavi zaradi vibracij ohlapnih tkiv v žrelu, praviloma mehkega neba in marsikomu kvari odnose v družini in tudi kakovost spanca. Na smrčanje imajo praviloma vpliv položaj telesa med spanjem, utrujenost, zaužitje alkoholnih pijač ali uspaval pred spanjem in prehodnost nosu. V kolikor smrčite, je potrebno, v primeru da med tem prihaja tudi do daljših premorov med dihanjem, opraviti preiskavo dihanja med spanjem (respiratorno poligrafijo), ki jo ponujamo tudi v našem medicinskem centru. To je še zlasti pomembno pri tistih, ki svoj spanec ocenjujejo kot neučinkovit, saj se prebujajo utrujeni in nenaspani. V teh primerih gre namreč lahko za obstruktivne motnje dihanja med spanjem (OSA), ki so lahko resna zdravstvena težava. Pri zdravljenju smrčanja so učinkoviti različni kirurški posegi v ustnem žrelu, pomagajo pa tudi zmanjšanje telesne teže in uporaba opornice za spodnjo čeljust.

Večina naglušnosti je posledica degenerativnih sprememb v notranjem ušesu, npr. starostna izguba sluha – zaznavna naglušnost. Po izključevanju drugih resnejših vzrokov za takšno naglušnost s testiranjem sluha (ADG) in drugimi metodami je možna rehabilitacija s slušnimi aparati. Do slabšega sluha lahko pride tudi zaradi motenega prenosa zvoka preko srednjega ušesa (bobniča in slušnih koščic) – prevodna naglušnost. Tipičen primer je nabiranje tekočine v srednjem ušesu pri otrocih. Do tega navadno pride zaradi oteženega dihanja skozi nos. Drugi pogosti razlogi so kronično vnetje srednjega ušesa, otoskleroza in novotvorbe v srednjem ušesu. Večino naglušnosti prevodnega tipa je po ustrezni diagnostiki in pripravi bolnika možno zdraviti kirurško.